V življenju je pač tako. Če si pomemben, te pač napadajo. In ne samo v Sloveniji, kot to dandanes marsikdo trdi, tako je pač po vsem svetu. Facebook je s svojimi milijoni uporabnikov postal izredno zanimiv za različne spamerje in razvijalce virusov. Skupaj vam ukradejo Facebook profil ali pa vanj le vdrejo in vašim prijateljem pošiljajo sporočila oziroma pišejo na stene (wall) vaših prijateljev. Sporočila izgledajo kot da bi jih poslali vi (ponavadi so v angleščini) in vaši prijatelji “vam” seveda zaupajo. Obiščejo spletno stran, ki jo “priporočate” in tam jih ponavadi pričaka virus v različnih oblikah.
Trenutno je najbolj popularna varianta tista, ki vaše prijateljice in prijatelje vabi na “youtube”, kjer jih povabi da si naložijo “novo verzijo Flash-a”, v kateri se skriva virus. Ta virus nato pridobi uporabniško ime in geslo iz vašega računalnika in, kot se reče, “show must go on”.
Kaj lahko naredite proti temu?
1. Vedno vedite, kam kliknete. Ne klikajte kar povsod, še manj, razmislite o tem, katero datoteko želite prenesti na svoj računalnik in jo tam prenesti. Verjetno boste preživeli, če ne boste videli tistega video posnetka (pa tudi če bi na njem naj bile vaše “poredne” slike).
2. Antivirus in požarni zid. Sam trenutno uporabljam AVG Antivirus, ki je brezplačen. Težko rečem, če je ravno najboljši na celem svetu, vendar je precej ok. Redno naj preglejuje vaš računalnik.
3. Redno menjajte vaše geslo za Facebook. To je posebej pomembno, če “vi na Facebooku” že širite spam. Takrat takoj zamenjajte geslo.
Pamet v roke, pa bo vse ok. To je tako kot z virusi v resničnem življenju. Če boste pri prvem pomladnem sončku sedeli na mrzlih tleh v kratkih rokavih, lizali sladoled in imeli poleg tega še mokre lase in bo po vas pihal prepih, boste pač zboleli. Pamet v roke, pa bo.
Napisal Peter
\\ oznake: facebook, spam, virus
O povratnih povezavah, ki so verjetno najpomembnejši faktor t.i. off-site optimizacije sem že pisal in še bom pisal. Pridobivanje povezav v Sloveniji zna biti kar mukotrpno delo, saj strani, direktorijev, pligg-ov ipd. enostavno ni nikoli dovolj.
Naša Digg/Pligg stran je imela dolgo časa težave s spamo-m, zato je niti nismo promovirali, od danes naprej pa je vse drugače. Tomaž iz otroške trgovine Chebeltza je našel način kako se znebiti spama v prihodnosti, sam sem počistil spam iz preteklosti. V preteklosti bi rekel da je dodajanje strani na slovenski digg MenJeQl.com nekoliko problematičen, saj je bila stran verjetno vsaj malo označena kot problematična, čeprav na njej ni bilo veliko prOn linkov. Vsekakor je sedaj drugače, povezave bodo kmalu štele še več.
Torej, navalite  www.menjeql.com
Napisal Peter
\\ oznake: povratne povezave, spam, www.MenJeQl.com
Vsi večkrat negodujemo (če uporabim mil izraz) glede nezaželjene pošte, ki jo dobivamo v e-poštni nabiralnik. Na žalost je tako, da glede pošte, ki jo dobimo v tujih jezikih in je poslana iz tujine težko kaj naredimo. Lahko pa se borimo proti domači, slovenski nezaželjeni pošti. Seveda bo marsikdo rekel, da je res brezveze prijavljati tiste, ki pošljejo tu pa tam kakšen nezaželjen email, vendar mislim da temu ni tako. Če imamo pravila, naj ta pravila veljajo za vse, ne pa da nekateri mirno mimo pravil pošiljajo tisoče emailov, drugi pa se pridno dnevno trudimo, da pridobimo naročnike, ki jim potem pošiljamo željene informacije.
Sam sem kar nekaj časa iskal kam in komu se lahko pritožim, Had pa je objavil ta link, ki ga posredujem naprej. Skupaj smo močnejši!
http://www.ipri-zavod.si/download.php?view.43
A ste že kdaj koga prijavili? Se je stvar obnesla? Ali mislite, da ljudi ne bi smeli tako prijavljat?
Napisal Peter
\\ oznake: spam
O konferenci sem blogal v živo, najprej se opravičujem za tipkarske in druge napake v omenjenih blogih, blogal sem iz BB-ja in to v večini ob začetku naslednjega predavanja, tako da se je malo mudilo.
Konferenca je bila zadovoljiva, ideje, ki smo jih pridobili pa vsaj v nekaterih delih nove. Stvar, ki me je najbolj zanimala so bile zakonske podlage in omejitve e-mail marketingu. Odgovore smo dobili, vendar ne moremo zameriti, da smo dobili odgovore takšne, kot je pač naša zakonodaja. Zmešana. O email marketingu govorijo v Sloveniji namreč štirje zakoni, Zakon o varstvu osebnih podatkov, Zakon o elektronskih komunikacijah in še dva (zapiskov trenutno nimam pri sebi, bom jih še dodal). Zakonodaja je precej restriktivna, saj v glavnem (razen zakon o elektronskih komunikacijah) določa, da lahko e-poštna marketinška sporočila pošiljamo samo ljudem, ki so se aktivno vpisali v našo bazo (torej so sami obkljukali možnost, da želijo dobivati sporočila, kljukice ne sme biti v okencu), in pošiljamo jim lahko samo to, za kar so se odločili. Poleg tega pa mora v poštnem sporočilu vedno povezava, na kateri se lahko prejemnik odjavi. Odjava mora biti takojšnja (tukaj se razlikujemo od npr. ZDA, kjer lahko sam določiš razumen čas, v katerem boš človeka odjavil in do takrat mu še lahko pošiljaš sporočila).
Zaplete se pri zakonu o elektronskih komunikacijah, ki pravi, da lahko sporočila pošiljaš na e-mail naslove svojih strank, ne piše pa o tem, da se morajo stranke same odločiti da jim lahko pošiljaš sporočila. To pomeni, da v kolikor vam je stranka dala e-mail naslov za to, da jo lahko obvestite o tem, kdaj lahko prevzame izdelek, to pomeni, da jim lahko pošiljate e-poštna sporočila kakršnekoli oblike. Seveda z možnostjo odjave. Dodatno še odpira vrata, ko govori o tem, da v kolikor jim pošiljamo sporočila, ki niso prodajne narave, torej ni naš namen jim nekaj neposredno prodati, da takšna sporočila lahko pošiljamo praktično komurkoli in kadarkoli.
Dodatno zapletemo, saj izvajanje teh štirih zakonov nadzorujejo tri različne inštitucije. Kar pomeni, da v kolikor se držite nekoliko bolj sproščenih pravil iz prejšnjega odstavka, in vas naslovnik prijavi Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije, ne boste imeli nobenih težav. V kolikor vas pa prijavi drugima dvema inštitucijama, vas lahko te inštitucije oglobijo po drugih zakonih.
Komplicirano, vem. Moje osebno mnenje je, da se je najbolje držati najbolj restriktivnih pravil. Torej, če se je nekdo prijavil na moj newsletter, mu ga pošljem, v kolikor se ni, mu ga ne pošljem. Prevdsem zaradi tega, ker je potrebno biti prijazen do strank, ki vas bodo imele rade le, če jih ne bomo spamali. Še enkrat, spam je to, kar naslovnik vidi kot spam.
Konferenca je podala tudi druge zanimive informacije, ki jih lahko poiščete na linkih takoj na vrhu tega posta. Moram pa reči, da je konferenca imela kar nekaj težav. Najprej, a resno mislite, da smo lahko na konferenci od 9ih do 15ih, ne da bi šli na kosilo? Drugo, če prosite za vprašanja po mailu, jih ZAGOTOVO odgovorite na konferenci. To, da je vedno zmanjkalo časa za vprašanja je pravzaprav dizaster, saj smo v veliki meri prišli ravno zaradi vprašanj. Tretje, če boste vprašanja v živo prevajali v angleščino, naj to počne nekdo, ki zna angleško, ne pa da publika pomaga pri prevajanjih. In četrto, če že obljubite, da bodo materiali in odgovori na vprašanja na vaši spletni strani, jih tudi objavite, ne pa da je sedaj že skoraj teden dni od konference pa še vedno nič.
Napisal Peter
\\ oznake: Email marketing, konferenca, spam
Kot se je dalo videti ze iz zacetka predavanja smo poslusali predvsem o tem, kako odlicna je njihova baza podatkov, ki jo lahko, proti placilu seveda, uporabimo za e-marketing.
Sedaj pa APEK o zakonodaji
Napisal Peter
\\ oznake: Email marketing, konferenca, spam
Jure je predaval prakticne vidike posiljanja mailov, t.j. Email marketinga.
Pametne stvari, ki jih bom odnesel s seboj so:
Nujno link v mailu na http verzijo maila, takoj na zacetku maila (sej to ze vemo, vendar dajmo povdarit)
Ne uporabljati razlicnih fontov, velikosti pisav, oz vsaj ne prevec, da te ne dolocijo za spam.
B2b maile najboljse posiljati torek, sreda, cetrtek, v dopoldanskem casu, mogoce tudi po malci.
B2c se ravnokar precej spreminja, tako da je popoldan, zvecer, med vikendom tudi sprejemljivo.
Nadaljuje Andrej Breznik iz Teledata ki zaenkrat izgleda kot epp da pri njih kupimo bazo e-mailov. Beda in razocaranje
Napisal Peter
\\ oznake: Email marketing, konferenca, spam
Spam je dandanes prerasel že vse meje, številke govorijo same zase, saj naj bi spam predstavljal več kot 60% vsega e-poštnega prometa po spletu. Kar pomeni, da bi potrebovali veliko manj vlaganja v internet, če spama ne bi bilo.
Ampak začnimo pri začetku. Pri definiciji spama.
Razlag obstaja toliko kot je ljudi, ali pa vsaj toliko kot je spamerjev. Najostrejša definicija, ki je po drugi strani tudi takšna, kot jo predlaga zakon, oziroma kot se vsaj lahko razume iz zakona, ki velja v Sloveniji pravi, da je spam vsaka nezaželjena pošta. Torej ja, tudi če pošiljate ljudem informacije, za katere mislite, da si jih želijo, v osnovi kršite zakon. Pošta na spletu je veliko bolj omejena zaradi majhnih stroškov, ki jih ima pošiljatelj spama z pošiljanjem. V kolikor bi želeli poslati navadno (snail mail smo ji včasih rekli) pošto 1000 naslovnikom, bi za to morali plačati kar nekaj €€ poštnemu servisu. V kolikor želite to narediti preko spleta, je cena enaka 0 (nič). Ok, kakšen dolar ali evro morate nameniti za nakup seznama e-mail naslovov, ali pa jih kar sami poberete iz spleta, možnosti kako to narediti masovno je veliko. Pošiljanje e-pošte z namenom reklame je na spletu dovoljeno samo v primeru, da je naslovnik sam pristopil v sistem. Težko najdem dober prevod, vendar angleški jezik pozna opt-out in opt-in. Opt out pomeni, da obstaja sistem, v katerega ste v osnovi včlanjeni, lahko pa izstopite. Na takšnem sistemu deluje navadna pošta. Vsem nam lahko pošiljajo reklame, obstaja pa možnost, da izstopimo iz tega sistema. Na drugi strani obstaja opt-in sistem, v katerega moramo najprej vstopiti, da postanemo član tega sistema. Takšen sistem je spletna pošta, oziroma reklamiranje po spletni pošti.
V kolikor želite pošiljati reklamna sporočila, potem se morajo ljudje na njih prijaviti. In v mailu, ki ga pošiljate, morate navesti, kje so se ljudje prijavili. Ne ravno popolnoma natačno, ampak vsaj na kateri spletni strani. Poleg tega morate v takšnem mailu navesti tudi, kako se lahko ljudje odjavijo, v kolikor ne želijo več prejemati takšne pošte.
Poglejmo kaj slabega dela spam. 1. Zasičuje (a je to res beseda?) splet, oziroma splet je bolj zasičen zaradi njega. Podjetja morajo dodajati vedno nove in nove povezave, da lahko prenašajo takšno količino podatkov po njih.
2. Spam uničuje poslovanje na spletu. V kolikor se bodo ljudje resnično bali vsakšnega maila, ki ga dobijo na mail, potem bo poslovanje na spletu izredno težko. Še manj bodo zaupali spletnim trgovinam in spletnim stranem, kar pomeni, da bo to slabše za vse nas.
3. Spam v osnovi ne deluje. Tukaj se pravzaprav težko odločim tudi sam. Na koncu koncev, izmed 1000 naključnih naslovnikov, ki jim pošljete spam, boste našli 1 ali 2, ki jih bo vaša ponudba zanimala. Kar pomeni, da boste naredili posel ali dva. Vendar, v kolikor boste pošto poslali 1000 ljudem, ki so se prostovoljno vključili v sistem, bo odstotek tistih, ki bodo nekaj kupili, ali opravili neko drugo dejanje, za katerega želite, da ga opravijo, veliko večji.
Zato moje lastne izkušnje vsekakor pravijo, da se splača narediti nekoliko večje delo in pridobiti ljudi, da se prijavijo v naš sistem obveščanja, saj s tem dobimo dolgotrajne in zveste kupce.
O tem, kako to narediti pa v naslednjem postu.
Sedaj pa vi. Uporabljate spam? Ga dobivate? Vas moti?
Napisal Peter
\\ oznake: spam
|
Zadnji komentarji: