Kot sem že v prejšnjem članku napovedal, bo tudi tokrat tekla beseda o prevarah v elektronskih sporočilih. Prepričan sem, da ste že kdaj bili žrtev poskusa nigerijske ali loterijske prevare. Če ste, upam, da ste ukrepali pravilno in takšno e-pošto zbrisali izbrisali. 🙂 Če pa ne veste, o čem govorim, vam priporočam branje. 😉

Nigerijska prevara

Nigerijska prevara (znana tudi pod imenom prevara 419) je stara že preko 200 let. Takrat so se španski zaporniki domislili načina, kako priti na prostost. Naključnim žrtvam je zapornik poslal pismo, v katerem se je predstavil kot bogat daljnji sorodnik. Prevarant je v pismu žrtve prosil za nek znesek, ki bi ga spravil na prostost, trud pa bi poplačal z ogromno količino denarja. Prejemnik pisma je, misleč, da pomaga sorodniku, denar seveda poslal. Kmalu za tem je ista žrtev prejela novo pismo, v katerem je bilo pojasnilo, da je prišlo do zapletov in je potreben večji znesek. Tako so pisma prihajala, dokler žrtev ni dojela prevare ali obupala. Kaj pa se je zgodilo z zaporniki? Preko žrtev je zapornik zbral ravno dovolj denarja, da si je lahko kupil svobodo in mu ni bilo treba prestajati zaporne kazni. 😉

Tovrstne prevare so dobile ime po 419. členu nigerijskega kazenskega zakonika, ki prevarante pod pretvezo z namenom okoriščenja kaznuje s 3 leti zaporne kazni. Iz pisem so se takšne prevare razširile na druge oblike komunikacije: sporočila na družbenih omrežjih, elektronska pošta, SMS itd. Obdržala pa se je ideja – vnaprejšnje plačilo.

Novejša različica nigerijske prevare je videti takole: Pošiljatelj se v svojem sporočilu lažno predstavlja kot premožnež. Za tem opiše svojo težavo in vljudno prosi za pomoč. Če se prejemnik odzove na sporočilo in pošiljatelju ponudi pomoč, dobi razlago, da je potrebno vnaprej plačati določene stroške (na primer odprtje bančnega računa za prenos denarja iz svoje države v tujino), a te naj bi bili zanemarljivi v primerjavi s ponujeno nagrado. Po prejetem nakazilu napadalec lahko prekine komunikacijo z žrtvijo ali pa pošlje novo sporočilo z izgovorom o zapletu (na primer plačilo davka, stroškov vodenja računa itd.) in novim zneskom, ki ga je potrebno nakazati. Če je napadalec vztrajen, lahko pošlje še vrsto sporočil, vse dokler žrtev ne opazi, da gre za prevaro.

Loterijska prevara

Zelo pogosta je tudi loterijska prevara. Kot že ime pove, je povezana z igrami na srečo. Ljudje radi izzivamo srečo, saj nam majhen vložek lahko prinese zelo velik zaslužek. Zato tudi ne preseneča, da so se prevaranti spomnili takše vrste prevare. Za razliko od nigerijske prevare je tukaj malenkost drugačen pristop:

V sporočilu lahko beremo, da je bil naš elektronski naslov izžreban v neki nagradni igri in smo zadeli lepo vsoto denarja. Cilj je najprej pridobiti osebne podatke žrtve. Ko se komunikacija vzpostavi, smo v naslednjem sporočilu obveščeni, da je agencija (običajno gre za kakšna znana imena) za nas odprla bančni račun, kjer bomo prejeli svojo nagrado. Ker ljudje bolj verjamemo, če nekaj vidimo, nam poleg razlage pošljejo še lažno dokazilo o odprtem računu. Sledi razlaga, da je potrebno plačati stroške odprtja računa, kar moramo poravnati pred prejemom nagrade. Nakazilo denarja je vedno izvedeno tako, da sledenje transakcijam ni možno – dober primer je Western Union, ki je med goljufi izjemno priljubljen. V vsakem nadaljnjem sporočilu smo pozvani k plačilu drugih dodatnih stroškov. Tudi če prevaro opazimo in prijavimo, izgubljenega denarja ne bomo dobili, saj so napadalci v državah, kjer na uspešen kazenski pregon ne moremo računati.

Kako prepoznamo prevare?

Nigerijske in loterijske prevare vzbudijo željo po hitrem in lahkem zaslužku, a znan rek pravi: »Denar včasih res odstrani težave, vendar jih tudi naredi«. 😉 Velikodušne nagrade nikoli ne bomo dobili, lahko pa si nakopljemo kup težav, zato je potrebna previdnost! Prevaro lahko hitro odkrijemo, če preverimo naslednje:

  • Obljubljena denarna nagrada: Pošiljatelj, ki nas niti ne pozna, nam verjetno ne bi kar tako ponujal visoke nagrade?! Tudi v nagradni igri nagrade ne bomo zadeli, če v njej sploh nismo sodelovali. To je najočitnejši znak, da gre za prevaro.
  • Transakcijam ne moremo slediti: V mailu vedno piše, kako naj se izvede nakazilo. Lahko se pozanimamo, kako sistem deluje in ali omogoča sledenje transkacijam. Če sledenje ni možno (lep primer sta MoneyGram in Western Union), potem je to le še »pika na i«, da gre za prevaro.
  • Sporočilo ima več prejemnikov: Tudi če bi v nagradi res sodelovali in bi bili res samo mi izžrebani, potem obvestilo ne bi bilo poslano še 100 drugim prejemnikom. Čim opazimo, da ima sporočilo več prejemnikov, tu nekaj smrdi!
  • Prevod s spletnim prevajalnikom: Zaenkrat spletni prevajalniki nekaterih jezikov še ne prevajajo najboljše. V slovenščini se to kaže z nepravilno izbiro besed, napačno rabo besednih zvez in sklonov, nekatere besede so celo neprevedene itd.
  • Brezplačni e-poštni predal: Sporočilo je pogosto poslano iz e-poštnega predala, ki ga lahko vsakdo brezplačno odpre. Mar ni logično, da bi agencija za obveščanje izžrebanca nagradne igre uporabila lastno domeno?

Tako nigerijske kot loterijske prevare se pojavljajo v številnih različicah, a bistvo vedno ostaja isto. Najbolj se lahko zaščitimo sami, in sicer tako, da smo ozaveščeni o nevarnostih in znamo v sporočilu prepoznati prevaro. Ko boste naslednjič v elektronski pošti prebrali, da ste srečni dobitnik milijonske nagradne igre ali sorodnik naftnega magnata, sporočilo brez skrbi izbrišite. 🙂

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja