1. Ne gre. Kvalitetno in poceni ne gre skupaj. Gre pa relativno kvalitetno in relativno poceni. Poglejmo kako. Še prej pa:
Če želite imeti super duper najboljšo oh in sploh spletno trgovino je moj nasvet takšen: Izberite podjetje, za katero veste, da imajo več zaposlenih. Nekoga za oblikovanje, nekoga za uporabniško izkušnjo, nekoga za SEO, nekoga za koordinacijo vseh teh in še koga. Potem te ljudi kvalitetno plačajte, tako da se bo vsak izmed njih ukvarjal z vašo spletno trgovino. In potem poiščite še podjetje, ki bo naredilo analizo vaše spletne trgovine. Stvari bodo pogledali iz druge strani, ne bodo omejeni z “tak pač je pri nas” in “ne bomo se zdaj v to spuščali” in bodo iskreno povedali kaj manjka. In nato boste (verjetno, odvisno od vaše pogodbe) še nadgradili vašo trgovino, kar bo še nekaj stalo. In potem potrebujete nekoga, ki se bo ukvarjal z testiranjem trgovine, postavitve CTAjev, ki bo analiziral nakupni funnel in ga optimiziral itd. Torej. Veliko ljudi, ljudje z različnimi ekspertizami in ljudje, ki se ob različnih časovnih trenutkih vključijo v delo.
Zastopim pa, da to vedno ne gre tako. Če na spletu še ne prodate veliko, če v splet ne verjamete, ali pa če nimate veliko denarja, ki bi ga radi namenili za splet, pač ne morete najeti polovice vojske za izdelavo vaše spletne strani. Potem pa je tukaj moj nasvet:
Debata o tem, ali za spletno trgovino uporabiti nekoga, ki bo uporabil javno dostopen (open source) CMS (joomla z virtuemart, Magento, oscommerce) ali nekoga, ki ima že sprogramirano lastno rešitev za spletno trgovino, je ena daljših in bolj zakompliciranih debat. V večini ne pridemo do konca, ampak moj nasvet je, vzemite nekoga, ki dela na odprtokodni rešitvi. S tem ne želim reči, da so odprtokodne rešitve vedno in povsod boljše, ampak iz ene same ideje:
Odprtokodne rešitve imajo v velikem delu že vključene funkcije, ki jih potrebujete, pa ne veste, da jih potrebujete, ali pa še ne veste da jih potrebujete.
Izkušnje iz pregleda enega kupa trgovin in spletnih strani kažejo, da večini manjka precej funkcij, ki so po mojem standardni del opreme vsake spletne trgovine in ki konec koncev izhajajo iz standardnih navodil Googla, kaj naj vsaka spletna stran vsebuje. Težava pri tem, ko vam izvajalec programira spletno trgovino je, da naročnik ponavadi ne zna vprašati, ali trgovina to vsebuje, izvajalec pa se sam odloči, ali bo to dodal ali ne. Tako potem pridemo do “404 stran ni del projekta” in “sitemap pa spletna stran res ne potrebuje”. Na drugi strani pa odprtokodne rešitve že, v velikem delu, vsebujejo vse te funkcije, ne da bi jih vi, kot naročnik, zahtevali ali preverili, ali jih ima. Še več, odprtokodna rešitev bo v nekem delu vsebovala tudi rešitve, za katere sedaj sploh še ne veste, da jih boste uporabljali. Ampak, čez pol leta boste želeli narediti nagradno igro s kuponi ter razdeliti kupcem enkratni popust za nakup. Hja, odprtokodne rešitve bodo to funkcijo v veliki meri že vsebovale, medtem ko, če tega niste zahtevali pri pripravi spletne trgovine, vaša “custom” trgovina tega ne bo imela. In bo programiranje takšnega dodatka ponovno predstavljalo strošek. In to, ponavadi, precejšenj strošek. In takšnih primerov je še precej, ne veste, da potrebujete canonical oznake, ali pa, da boste čez pol leta želeli poslati email vsem kupcem. Ja, vaša custom trgovina teh opcij enostavno ne bo imela, ker jih niste zahtevali.
In ne, nikakor ne pravim, da so podjetja, ki izdelujejo custom spletne strani tista, ki vas želijo naplahtati. Daleč od tega, custom spletne strani znajo biti precej boljše od odprtokodnih rešitev. Težava je v tem, da večkrat ne vemo, kaj je potrebno vprašati. To je tako, kot bi šli naročiti avtomobil, ki ga bodo v celoti naredili za vas. Seveda je logično, da boste povedali kakšen motor želite, kakšni naj bodo sedeži, in da mora imeti menjalnik. Ne boste se pa spomnili vprašati, koliko držal za kavo bo vaš avto imel. In ko boste prvič kupili kavo za na pot, boste ugotovili, da nimate niti enega. Klic vašemu proizvajalcu avtomobila bo izgledal nekako takole:
“Ja, kak te niste dali držala za pijačo v avto, vsaj dva rabi vsak avto”
“Ja, nismo se dogovorili, da ga potrebujete, lahko pa pripeljete avto in čez vam ga vgradimo, to bo 1000€”
“Ja, sej pa to ima vsak avto, zakaj sem vam toliko plačal za avto, zdaj pa niti tega nima”
“Ja, poglejte v ponudbo, nikjer ne piše, da bomo to naredili, vam pa z veseljem to nadgradimo”
“Ja, hudiča”
(in ja, v mojem svetu se vsak stavek začne z Ja)